Na protestih v Iranu naj bi umrlo že več kot 2.000 ljudi

Število ljudi, ki so umrli v protestih v Iranu, se je povzpelo na več kot 2.000, je za Reuters dejal iranski uradnik. Številka zajema tako umrle protestnike kot pripadnike varnostnih služb. Gre za prvi podatek o žrtvah množičnih protestov s strani Irana.

Podatki o smrtnih žrtvah so bili sicer doslej skopi. Objavljala jih je nevladna organizacija Aktivisti za človekove pravice v Iranu (HRANA) s sedežem v ZDA, ki je nazadnje navajala, da je med protesti umrlo več kot 500 protestnikov. Aktivisti in priče opozarjajo, da je visoko število žrtev posledica brutalnega odziva oblasti in varnostnih služb.

Pretok svežih informacij o protestih v Iranu, ki so decembra izbruhnili zaradi poslabševanja gospodarskih razmer, je močno otežen tudi zaradi blokade interneta. Ta po navedbah organizacije za spremljanje spletnih povezav NetBlocks traja že več kot štiri dni in pol in je prizadela več kot 90 milijonov ljudi.

Nekaterim Irancem je sicer uspelo začasno vzpostaviti spletno povezavo prek satelitskih komunikacijskih sistemov Starlink, vendar je Iran poskusil blokirati tudi to možnost, poroča AFP. Več ljudi je denimo za BBC povedalo, da je pošiljanje sporočil izjemno težavno, nekateri pa, da so prejeli le sporočila s pozivi k udeležbi na provladne shode ali svarila pred udeležbo na protestih. Medtem pa so mednarodni klici, ki jih ni bilo mogoče opravljati od petka, spet omogočeni, poroča AFP.

Zaradi zatiranja protestov je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala nove sankcije proti odgovornim v Iranu. Obsodila je pretirano uporabo sile nad protestniki in nadaljnje omejevanje svobode ter spomnila, da je EU že uvrstila islamsko revolucionarno gardo na seznam sankcij.

Francija iz Irana umika del diplomatskega osebja, Slovenija še ne

Zaradi nasilja in negotovih varnostnih razmer je Francija iz Irana umaknila vse nebistvene diplomatske uslužbence, ob sklicevanju na vire poroča tiskovna agencija AFP. Iz države so odšli v nedeljo in ponedeljek.

Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je medtem za STA sporočilo, da trenutno ne načrtuje umika ali zmanjšanja prisotnosti diplomatskega osebja v Iranu. Veleposlaništvo Slovenije v Teheranu glede na trenutne razmere deluje normalno in opravlja svoje naloge ter je slovenskim državljanom na voljo za nudenje konzularne pomoči v okviru razpoložljivih možnosti.

Irance podprl tudi premier Golob

Državljane sicer že več mesecev pozivajo, naj zapustijo Iran, kjer se od konca decembra krepijo protivladni protesti. V državi je sicer po navedbah MZEZ manj kot deset slovenskih državljanov. Če se znajdejo v bližini protesta, jim ministrstvo priporoča, naj se čim prej umaknejo na varno, v nobenem primeru pa naj ne fotografirajo ali snemajo varnostnih sil ali protestnikov.

Finska, Španija in Nizozemska so zaradi zatiranja protestnikov v Iranu povabile na pogovor iranske veleposlanike. Oglasil se je tudi visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk. "Ubijanje mirnih demonstrantov se mora končati, označevanje protestnikov za teroriste, da bi upravičili nasilje proti njim, pa je nesprejemljivo," je dejal.

Dogajanje v Iranu je komentiral tudi premier Robert Golob, ki pravi, da trdno stoji za iranskim prebivalstvom in njegovim zakonitim bojem za svobodo in človekove pravice. Na vladnem profilu na omrežju X je zapisal, da z zaskrbljenostjo spremlja vedno slabše razmere v Iranu in vedno hujšo represijo iranskih oblasti zoper iransko prebivalstvo. "Vsakršno nasilje zoper protestnike je nesprejemljivo in obsojanja vredno," je še poudaril premier.